Zgodba o Babnikovi godbi

S polno mero vedoželjnosti bi danes prisluhnili ustanovitelju Babnikove godbe, kmetu Antonu Krajncu, po domače Babniku, če bi lahko čas zavrteli nazaj v davno leto 1906, ko je godba prvič zaigrala. Kaj je navdahnilo mladeniča, kmečkega fanta dvajsetih let, glasbenega samouka, da si je omislil ustanoviti godbo na pihala ali »pleh muziko«, kot so takrat in še tudi danes rečemo? Moral je biti zelo prepričljiv, da je navdušil očeta, ki je kupil osem instrumentov, še bolj pa je moral biti prepričan vase, da bo fante naučil igrati na instrumente. Z očmi današnjega časa se čudimo, kako je uspelo godbenikom, brez kakršnekoli glasbene izobrazbe, igrati v godbi oziroma se sploh naučiti igrati instrument. Danes je to brez glasbene šole prava redkost. Krono uspeha je seveda prispeval ustanovitelj godbe, ki je bil godbenikom glasbeni učitelj. In mož je uspel. Godba je igrala skozi izmenjavo nekaj generacij godbenikov, več ali manj vsa leta, razen v času obeh vojn. Številčnejša in pomlajena je dočakala čas samostojne Slovenije. Mladi rod glasbenih talentov, ki je svoje znanje pridobil v glasbenih šolah v Velenju in Slovenj Gradcu, je godbi dal nov polet in kvaliteto. Tako je godba prebrodila vsa kritična obdobja. Lotevati se je pričela zahtevnejšega koncertnega glasbenega gradiva in nastopov. Leta 2006 je dopolnila 100 let svojega obstoja. Pred jubilejem so se člani godbe intenzivno pripravljali in posneli zgoščenko. Nastal je tudi zbornik ob 100-letnici, ki spominja na ustanovitev in glasbeno delovanje Babnikove godbe skozi čas. Leta 2016 je godba dosegla že 110-letnico delovanja, ob kateri so godbeniki posneli že drugo zgoščenko…
Ko se po dopolnjenih 110 letih obstoja sprašujemo, kaj je tisto, kar je godbo ohranjalo v delovanju skozi čas, najdemo odgovor v nas samih, ljudeh, ki nam glasba nekaj pomeni. In zares, glasba, ritem, zvok, muziciranje so človekova najbolj zaželjena početja. Že tisočletja človeštvu napolnjuje čas in prostor in v njem ustvarja vzdušja veselja in žalosti, slovesnosti in tihote, poguma in bojazni… Glasba presega moč besede, slike in giba, je šarmanten osvajalec naše duše in veren zapisovalec čutenja zgodovinskih obdobij… zares, glasba je življenje, glasba nam plemeniti dušo, osvežuje duha, ostri spomin, ustvarja priljubljenost v družbi, pomaga preko skrbi in razočaranj, služi kot prijatelj in po potrebi tudi hranitelj, …, zares, glasba je življenje.
Še na mnogo let, Babnikova godba!

Natančna kronološka zgodba je nastala ob 100-letnici delovanja Babnikove godbe in jo je moč dobiti tukaj: Zgodba babnikove godbe

This slideshow requires JavaScript.